Vrnitev na delo po dolgotrajni odsotnosti: ko se vrne drugačna oseba

Anketa je pokazala, da največji izziv vrnitve na delo ni delo samo – ampak strah, da se boste vrnili v stare vzorce.

Vrnitev na delo po daljši bolniški odsotnosti je pogosto predstavljena kot “korak nazaj v normalnost”.

Pa je res tako preprosto?

Izkušnje, pričevanja in anketa programa Projekt 50+ kažejo, da se posameznik po daljši odsotnosti ne vrača enak, kot je delovno mesto zapustil. V času odsotnosti se namreč zgodijo globoki notranji procesi. Spremeni se pogled na življenje, na telo, na odnose in predvsem na lastne meje. Prav tukaj pa se začnejo izzivi vrnitve.

Posameznik, ki se vrača, pogosto ne želi več živeti po starih tirnicah. Ne želi si več prekomernega naprezanja, tekmovalnih odnosov in stresa, ki ga ob vsem tem doživlja. Ne želi si več delovati na način, ki ga je postopoma pripeljal do točke, kjer je moral od vsega odstopiti.

Namesto tega si želi postopno vračanje, stik s sabo, zdrave odnose in podporno, dobronamerno sodelovanje.

Kje pa nastane izziv?

Na drugi strani so sodelavci, nadrejeni in delovno okolje, ki te notranje poti niso prehodili skupaj z njim. Oni se spominjajo sodelavca, ki je odšel. Imajo predstavo o njegovi zmogljivosti, načinu dela, odzivih, zato pogosto, povsem nehote, pričakujejo, da se vrne ista oseba.

Ampak situacija je drugačna. Na delo se vrača nekdo, ki ima drugačne prioritete, drugačne meje in pogosto tudi bolj izostren občutek za to, kaj zanj je in kaj ni več sprejemljivo.

Tukaj pa se zgodi nekaj, kar mnogi zelo dobro poznajo. Navzven se vrnejo na isto delovno mesto, navznoter pa vedo, da ne morejo več delovati na enak način.

Znotraj posameznika nastane razkorak, ki ni nujno konflikt, ampak skrito nerazumevanje.

Zakaj je postopnost ključna?

Za dolgoročno delovno uspešnost brez ponavljajočih se bolniških odsotnosti je postopno vračanje in vzpostavljanje lastnega ritma eden najpomembnejših korakov.

Ne gre za to, da posameznik “zmore čim več, čim hitreje”, ampak da deluje v skladu s svojo kapaciteto, na zdrav, stabilen način in v stiku s sabo.

Ko posameznik spoštuje svojo kapaciteto, lahko:

  • gradi bolj pristne odnose,
  • jasneje komunicira svoje meje,
  • in dolgoročno prispeva več, brez ponovnega izčrpavanja.

Ko tega ni, pa se mnogi zelo hitro znajdejo nazaj v starih vzorcih.

Postopoma začnejo spet presegati svoje meje, ignorirati signale telesa in se prilagajati okolju. Dokler se ne znajdejo blizu situacije, zaradi katere so enkrat že morali odstopiti.

Ampak realnost je pogosto drugačna

Veliko ljudi je ob vrnitvi prepuščenih samim sebi. Ostajajo s svojimi dvomi, strahovi in vprašanji:

  • Ali lahko rečem ne?
  • Ali me bodo razumeli?
  • Kako naj sploh začnem drugače, brez občutka krivde ali pritiska?

Tukaj večina obstane. Ne zato, ker ne bi želeli drugače, ampak ker ne vedo, kako to narediti v praksi. Zato je izjemno dragoceno, da ima posameznik na voljo konkretna orodja, ki jih lahko uporabi v vsakem trenutku.

Eno izmed takšnih je samoempatija.

Gre za prakso, s katero:

  • ohranjamo stik s sabo,
  • prepoznavamo svoje potrebe,
  • in se učimo odzivati iz notranje stabilnosti, ne iz pritiska okolice.

Ob redni uporabi samoempatija krepi notranjo integriteto in omogoča, da ostanemo zvesti sebi tudi v zahtevnih delovnih situacijah.

Če se ob vprašanju “kako naj to naredim drugače v realnem okolju?” ustavite, potem niste edini.

Osebna izkušnja

Sama sem se skozi štiri vračanja (dvakrat po dolgotrajni bolniški odsotnosti in dvakrat po porodniški) srečala z dvema realnostima:

  • po eni strani z nezavednim prilagajanjem ritmu poslovnega okolja,
  • po drugi strani pa z močjo samoempatije, ki mi je pomagala ohranjati stik s sabo.

Sčasoma sem prepoznala tudi nekaj pomembnega: okolje, ki nima posluha za individualnost, dolgoročno ne more podpirati zdravega delovanja.

In prav to spoznanje me je vodilo na samostojno pot, kjer danes skozi svoje znanje in izkušnje podpiram druge, da lažje, bolj zavestno in bolj nežno stopijo nazaj v aktivno življenje.

Če ste tudi vi na tej poti …

Če ste se v tem zapisu prepoznali, potem zelo verjetno že čutite, da vrnitev na delo ni nekaj, kar lahko preprosto “oddelate”.

Gre za proces, kjer ni dovolj samo odločitev, da boste delovali drugače. Potrebni so konkretni načini, kako to dejansko živeti v odnosih, v komunikaciji in v vsakodnevnih situacijah.

Zato 15. oktobra 2026 ob 10ih skupaj z zaposlitvenim portalom MojeDelo.com pripravljamo webinar, kjer bomo govorili ravno o tem.

Na webinarju boste dobili:

  • kako prepoznati trenutke, ko začnete zdrsniti nazaj v stare vzorce
  • kako postaviti meje brez občutka krivde ali strahu pred reakcijo okolja
  • kako ohraniti stik s sabo tudi takrat, ko se od vas pričakuje več
  • in kako si postaviti svoj ritem, ki podpira vaše zdravje in delo hkrati

Ta webinar je namenjen vam, če:

  • čutite, da ne želite več delovati na enak način kot pred odsotnostjo
  • se vračate na delo in ne veste, kako to narediti drugače v praksi
  • ali pa pri svojem delu spremljate ljudi, ki se znajdejo v teh izzivih

👉 Če želite, da vaša vrnitev na delo podpira vaše zdravje in ne ponavlja starih vzorcev, je to zelo verjetno naslednji korak, ki vam lahko pri tem pomaga.

👉 Več informacij in prijava na povezavi.

Ta webinar je namenjen vsem, ki čutite, da se ne želite več vrniti na star način – ampak še ne veste, kako naprej.

Delite naprej ...
polona-klaric
Polona Klarič

Terapevtka TCT®

Objav: 43